Srce deluje kot črpalka, ki skrbi za stalen pretok krvi v našem telesu. Arterije celo telo oskrbujejo s kisikom in hranilnimi snovmi. Cirkulatorni sistem potrebuje določeno količino tlaka, in sicer krvnega tlaka, da telo oskrbuje s kisikom in hranili ter iz telesa izloča strupe in ogljikov dioksid. Krvni tlak delno odreja sila, s katero srce potiska kri v žile in pa elastičnost žilnih sten.
Srce se v povprečju običajno stisne in razširi 60–80-krat na minuto. S stiskanjem in širjenjem črpa kri v arterije in na ta način telesne organe oskrbuje s kisikom in hranili. Arterije se cepijo in cepijo, dokler se ne razcepijo v povsem tanke žilice, ki so tanke kot lasje (kapilare). Da bi bile kapilare neprestano preskrbljene s svežo krvjo, cirkulatorni sistem potrebuje določeno mero tlaka.
Tlak je največji v trenutku srčnega utripa, ko se srce skrči. Ta tlak imenujemo sistolični krvni tlak. Najnižji srčni tlak je med dvema utripoma, ko se srce sprosti (diastolični krvni tlak).
Merska enota za krvni tlak je mmHg. Vedno je najprej navedena sistolična vrednost, ki ji sledi diastolična, na primer: 120/80 mmHg. 1 mmHg je tlak, prikazan na enemu milimetru (mm) stolpca živega srebra (Hg). To pomeni, da 1 mmHg odgovarja 0,00133 bara.
